V sklopu projekta, ki naslavlja problem Euro-skepticizma, je okoli petdeset predstavnikov in predstavnic iz sedemindvajsetih evropskih držav, obiskalo prelepo mestece na severozahodu Španije, Santiago de Compostela. Glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na samem obrobju mesta, zaradi vidnih posledic vojne zgodovine, spominja na Sarajevo, mestno jedro pa s svojimi ozkimi, visokimi in kamnitimi uličicami prikliče spomin na slovenski Piran. Turistične gneče ob tem času ni bilo, saj se večina ljudi za obisk mesta odloči v toplejših časih, kajti gre za končno destinacijo znane romarske poti – Camina de Santiago. Sva pa zaradi tega zagotovo bila priča bolj avtentičnemu vrvežu mesta. Ljudje so hiteli v službe, dijaki in študenti so z nahrbtnikom na ramah ravno odhajali na malico ali pa zamujali na predavanje na eni izmed prestižnih univerz, prodajalci majhnih lokalnih trgovin so na ulici izmenjevali mestne trače, sledi covid pandemije pa so bile komaj opazne.
Nameščeni smo bili v čudovitem hotelu v samem centru mesta, kjer smo vsekakor zelo dobro jedli, se spoznali in veliko smejali. Imeli smo predavanja, ki so naslavljala različna družbeno angažirana vprašanja, peljali so nas na ogled galicijskega parlamenta, kjer nas je nagovoril podpredsednik Diego Galvo, s katerim smo se pogovarjali o (so)delovanju Galicije z špansko oblastjo in tudi razširili tovrstno temo na globalno raven, poudarili pomen sodelovanja med ljudstvom in oblastjo in podelili nekaj mnenj o Euro-skepticizmu. Zadnji večer smo na slavnostni prireditvi v lokalnem kulturnem domu, podpisali bratsko listino in se ob melodijah tradicionalne galicijske glasbe rokovali ter fotografirali z županom. Veliko smo jedli. Španska kultura treh predjedi, dveh solat, obilna glavna jed, tri vrste sladic, kava in še aperitiv, zraven vsega tega pa še izvrstno lokalno vino, katerega steklenica ni imela dna, je prav zagotovo pustila ogromen pečat v spominu. Trud organizatorjev, da ponudijo najboljše, ni mogel ostati spregledan.
Štirje dnevi so tako prehitro minili. Smo si pa obljubili, da se ponovno srečamo na drugem delu projekta, in sicer februarja, ko priletimo na Malto.
Neža in Maks