Skoči na vsebino

Navade gluhih/naglušnih dijakov/učencev glede njihovih telesnih dejavnosti

Rezultati raziskave so pokazali, da gluhi mladostniki preživijo veliko časa znotraj sedentarnih dejavnosti (dejavnosti povezane s sedečim položajem), približno 10 ur na dan. Raven njihove telesne aktivnosti je nižja od ravni njihovih slišečih vrstnikov. Poleg tega le majhen odstotek gluhih ustreza priporočilom svetovne zdravstvene organizacije – WHO, ki predlaga 60-minut/dan fizične aktivnosti mladostnikov. Raziskave na področju gluhosti razkrivajo učne težave, s katerimi se soočajo gluhi dijaki oz. učenci. Te težave srečamo na skoraj vseh akademskih področjih, tudi pri razvoju motoričnih veščin. Eden izmed razlogov je lahko pomanjkanja navodil: gluhi dijaki s svojim specifičnim načinom komuniciranja niso vselej deležni vseh informacij tako po kvaliteti kot kvantiteti. Pouk športne vzgoje  je za mnoge gluhe učence edini kraj, kjer lahko izkusijo in razvijejo telesne veščine. Socialna vključenost je napovednik, ki pozitivno vpliva na prakso športne dejavnosti gluhih mladostnikov po pouku. Bolj so vključeni, večja je verjetnost, da bodo gluhi dosegali priporočila glede športnih aktivnosti WHO-a. Glede na vrsto dejavnikov (osebni atributi, družbeni sistemi in angažiranost), ki omejujejo in vplivajo na športne dejavnosti, in aktualne težave otrok, povezane z načinom življenja, neprimernimi za človeško genezo, postajajo skupne vsemu človeštvu, tudi gluhim študentom. Sedeči način življenja, neuravnotežena prehrana, demotivacija in pomanjkanje stimulacije za prakso športnih aktivnosti, kažejo na izredno slabo telesno pripravljenost učencev v šolah in, kot poudarja Zaccagnini (2005), predvsem z motoričnimi težavami, ki so pogosto posledica debelosti in posledično pripeljejo do začaranega kroga. Glavni cilj raziskave je bil, da se predstavijo navade gluhih/naglušnih študentov v državah, ki sodelujejo v projektu Sportsign, praksa športne dejavnosti gluhih/naglušnih študentov v državah, ki sodelujejo v projektu, ter da bi ugotovili i) vrste sedentarnega vedenja; ii) indeks telesne aktivnosti in iii) dejavnosti prostega časa gluhih/naglušnih dijakov.

Udeleženci in zbiranje podatkov

Vzorec te študije je zajemal 108 gluhih/naglušnih učencev, starih od 12 do 20 let, iz šol v partnerskih državah: Nemčiji (n=25), Italiji (n=23), Portugalski (n=23), Sloveniji (n=15) in Španiji (n=22). Podatki se se zbirali od februarja 2020 do oktobra istega leta. Partnerja iz Italije in Španije sta potrebovala več časa za zbiranje podatkov zaradi resnosti pandemije Covid-19 v svojih državah. Športna aktivnost je bila merjena s pomočjo vprašalnika, za katerega je bilo že prej ugotovljeno, da je dobro zanesljiv z interkorelacijskimi koeficienti (ICC: 0,92-0,96) (Mota in Esculcas, 2002). Za zaključek te študije v šolah v partnerskih državah je bil vprašalnik predstavljen na osebnem srečanju, na katerem je bil predstavljen namen njegove uporabe ter analiza terminologije, ki naj bi se uporabila za opredelitev vzorca, pojasnjeni pa so bili tudi izrazi in pojmi, vključeni v vprašalnik, da ne bi bilo dvomov in da bi standardizirali protokol uporabe testa. Srečanja so se udeležili strokovnjaki za raziskovanje na področju izobraževanja gluhih, učitelji telesne vzgoje za gluhe učence in tolmači. Po potrditvi uporabljenih vprašanj in terminologije so vsi partnerji sodelovali pri naslednjih nalogah: izbira vzorca, prevod vprašalnika v jezik svoje države in izvedba testa.

Opisna statistika (povprečje, standardni odklon, pogostost in odstotek) je bila uporabljena za profiliranje spremenljivk vprašalnika.

Sedentarno vedenje

Povprečne vrednosti sedečega vedenja se gibljejo med najmanj 6,33 ure za učence v Sloveniji in največ 8,64 ure za učence v Nemčiji. Sedentarne dejavnosti so bile razvrščene v rekreativne dejavnosti (čas, porabljen za gledanje televizije / mobilnega telefona na dan, in čas, porabljen za uporabo računalnika za rekreacijo) in čas za študijske dejavnosti (čas, porabljen za uporabo računalnika za delo ali študij, in čas, porabljen za sedenje, branje ali študij). Vzorčne skupine v povprečju porabijo od 2,12 do 4,5 ure na dan za študijske dejavnosti in od 3,52 do 5,12 ure na dan za čas pred zaslonom (sedeče vedenje).

Prihod/odhod v šolo

Več kot polovica španskih učencev (54,5 %) v šolo  prihaja peš ali s kolesom. Učenci iz Slovenije in Portugalske so tisti, ki najmanj prihajajo v šolo peš, in sicer 6,7 % oziroma 8,7 %. Po drugi strani pa so portugalski dijaki tisti, ki najbolj uporabljajo zasebni prevoz – več kot polovica vzorca (56,5 %) uporablja pasivni prihod v šolo ali odhod domov (avto ali motor). V Nemčiji javni prevoz uporablja 72 % dijakov, 64 % se jih vozi z vlakom, 8 % pa z avtobusom ali podzemno železnico.

Indeks telesne dejavnosti

Za pridobitev indeksa telesne dejavnosti so bila predstavljena vprašanja o udeležbi v organiziranih in neorganiziranih športnih dejavnostih zunaj šole, pogostosti in intenzivnosti teh dejavnosti ter udeležbi na športnih tekmovanjih. Ta vprašanja so bila pospremljena z odgovori znotraj 4 oz. 5 stopenjske Likertove lestvice: od 1 do 4 (3 vprašanja) in na lestvici od 1 do 5 (2 vprašanji), Indeks je bil oblikovan iz vsote točk, pridobljenih pri vsakem odgovoru vprašalnika, katerega najvišja vrednost je bila 22 točk. Indeks telesne dejavnosti, ki so ga dosegle posamezne države, je znašal: Italija 15,4; Španija 13,6; Nemčija 10,2; Portugalska 10 in Slovenija 9,6 točke.

Dejavnosti v prostem času Za predstavitev prostočasnih dejavnosti, ki so jih izbrali učenci, smo uporabili odstotne kategorije, ki so jih predlagali Cloes in drugi (1997), kjer so združene prostočasne dejavnosti, ki jih je izbral celoten vzorec. Na splošno so učenci poročali, da prosti čas preživljajo z različnimi dejavnostmi, od uporabe “Instagrama / Facebooka / Twitterja / Snapchata / Whatsappa” (85,5 %) do “udeležbe na umetniških ali drugih kulturnih dogodkih” (8,8 %). Uporaba družbenih omrežij in čas pred zaslonom sta dejavnosti, ki jih učenci najpogosteje izberejo. Dejavnosti “klepet s prijatelji”, “gledanje televizije”, “pisanje domače naloge ali dodatnih šolskih obveznosti”, “pomoč pri hišnih opravilih (doma)” in “biti sam (sprostitev, razmišljanje)” je izbralo več kot 60 % vzorca. “Ukvarjanje s športom s trenerjem/učiteljem” in “Ukvarjanje s športom brez trenerja/učitelja” sta bila izbrana na 13. in 15. mestu.

*Podpora Evropske komisije pri pripravi te publikacije ne pomeni, da podpira njeno vsebino, ki odraža izključno stališča avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij iz te publikacije.