Predpogoj, zakaj smo se lotili tega projekta je na nek poseben način zgoščen v naslovu projekta: nič o Gluhih brez Gluhih. Slednje pomeni predvsem to, da želimo tudi Gluhi – uporabniki ZJ, kreativno in aktivno sodelovati v procesu t.i. inkluzije, integracije, dobrega sobivanja (vsaj) dveh kultur v nas. Ne želimo večno predstavljati t.i. ranljive skupine, žrtve družbenih sistemov, ki prosi za pomoč. V tem je nekaj ponižujočega. To ne pomeni, da nepravičnosti in drugo-razrednosti Gluhih oseb v družbi ne opazimo ali doživljamo. Nasprotno: vse to izkušamo iz dneva v dan na lastni koži. Le-da s tovrstnimi projekti poskušamo na drugačen način pristopiti k reševanju zagat v katerih smo Gluhi člani družbe prepogosto. Kot je na primer: nizka izobrazba, slaba opismenjenost, osamljenost, neinformiranost, tehnična podhranjenost itn.
V projektu, ki ga bomo izpeljali še z dvema partnerskima organizacijama iz Litve in Hrvaške, želimo uresničiti nekatere zastavljene cilje: izobraževanje Gluhih, vzgajanje Gluhih mladinskih delavcev, predavanje/izvajanje delavnic članov in uporabnikom društev v tujini. ”Intelektualno podhranjenost Gluhe skupnosti” želimo obogatiti s povabilom tujih Gluhih strokovnjakov, da predavajo našim članov in uporabnikom društva ter širši zainteresirani javnosti. Razširiti želimo idejo medkulturnega sobivanja in odgovoriti na vprašanje, kaj za Gluho skupnost to sploh pomeni. Kaj pomeni izvajati pravo inkluzijo oz. integracijo uporabnikov društva? Bi morda, na kratko, lahko to pomenilo ”zgolj” emancipirati celotno družbo in ne samo Gluhe? itn.
Vse te cilje in vprašanja, ki si jih zastavljamo lahko prepoznamo tako v poslanstvu, ki smo si ga v društvu dugs_wp21 zastavili pred slabim desetletjem, kot v letnem delovnem načrtu, ki smo ga zapisali na začetku koledarskega leta. V vsakem primeru bi člani društva želeli s tem projektom pridobiti vsaj čim več izkušenj in informacij v zvezi s področji našega interesa in udejstvovanja – izobraževanje Gluhih.
V tem projektu bomo posebno pozornost posvetili vprašanju ”Kako Gluhi izobražujejo Gluhe?” Zanima nas t.i. – pedagogika Gluhih. Iščemo inovativne metode in oblike poučevanja, Gluhe vsebine. Zato bi se radi srečevali predvsem z Gluhimi učitelji, Gluhimi strokovnjaki, Gluhimi tolmači itn. Poskrbeli bomo za medgeneracijsko sodelovanje v skupnosti Gluhih: pripravili bomo koncert in delavnice za mlade in stare, laike in strokovnjake. Skupaj z zagrebškim društvom Dlan bomo izpeljali ples za mlade Gluhe in povabili prvi gluhi bend iz Hrvaške v Ljubljano.
Iskali ter ustvarjali bomo inovativne oblike in metode neformalnega učenja, družili z najširšim spektrom Gluhih mladostnikov z različnimi interesi ter skupaj z njimi iskali skupno noto, povezovali in tkali sodelovanje med Gluhimi in slišečimi člani družbe,
Še naprej se bomo posvečali jezikovni politiki Gluhih – raziskovanju in izobraževanju na področju znakovnih jezikov, tolmačenja. Konkretno to pomeni, da se v bomo tem projektu posebej posvetili dvema temama: najprej v zvezi z izobraževanjem Gluhih članov.
V Sloveniji je nič oz. premalo (neformalnih) izobraževalnih programov, ki bi ustrezali ciljni skupini projekta – to so Gluhi učitelji oz. mladinski delavci – člani ter uporabniki našega društva dugs_wp21. Vsebine izobraževanj so večinoma pripravljene za širšo – slišečo populacijo, zato smo toliko bolj zainteresirani, da izkoristimo in se povežemo s tisto malo Gluhih organizacij po Evropi, ki ponujajo izobraževanja tipa ”Gluhih za Gluhe”. Ali konkretneje: naši Gluhi uporabniki nimajo (enakih) možnosti, da bi se učili npr. italijanščine, šli na tečaj joge ali kuharski tečaj kot ostali državljani v vsakdanjem življenju, saj so tečaji/seminarji prirejeni za slišeče, tolmači so dragi oz. država sofinancira tolmačenje do 30 ur na leto. Kljub temu naši člani društva v letih dela poskušajo pokriti to vrzel in na določenih področjih sami nudijo podobne storitve, ki pa zaradi majhnega števila Gluhih in razpršenosti po državi ne pridejo toliko do izraza. Svojih specialnih znanj ne morejo podeliti oz. razširiti kot slišeči, zato bi želeli svoj okoliš delovanja in učenja razširiti čez meje Slovenije.
In drugič, svojo pozornost bomo osredotočili rabi znakovnega jezika oz. izkušnji tolmačenja.
Eden izmed velikih problemov t.i. inkluzije Gluhih, je komunikacija. Država je slednje poskusila rešiti s tolmači v znakovni jezik, kar se je izkazalo za dobro rešitev vendar nezadostno, saj je tolmačev ali premalo ali pa niso dovolj vešči. V tem smislu so se naši člani društva začeli ozirati preko meja in našli eno izmed realnih in prav tako dobrih rešitev: Gluhi tolmač. Želja naših članov je, da bi koncept Gluhega tolmača dobro razumeli in videli pri delu. V Sloveniji te možnosti ni in bi bili veseli, če bi si lahko slednje ogledali v tujini, kjer so te stvari že zakonsko urejene (Nemčija, Litva). V ta namen smo se povezali s Centrom za tolmače v Litvi, kjer že imajo zaposlene gluhe tolmače in se zavezali, da bomo v kratkem desetdnevnem obisku spremljali na delovnem mestu delo Gluhega tolmača.
Kvalitetno izobraževanje je ključ do uspeha. Nismo pristaši izobraževanja zaradi izobraževanja ali pa izobraževalnega turizma. V našem društvu je vsem članom jasno, da lahko dvignemo kvaliteto našega dela le z mednarodnim sodelovanjem, našim stalnim izpopolnjevanjem, vztrajnim prenašanjem znanja na mlajše generacije – vzgajanjem gluhih mladinskih delavcev, medgeneracijskim delom ter nenazadnje preverjanjem lastne kakovosti – predavanji, organiziranjem taborov, delavnic.
V tem okvirju je zagotovo vsake toliko dobro izvesti evropski projekt, ne samo, ker se pridobi sofinancerja, ampak predvsem zaradi možnosti preverjanja lastnega napredka in videnja ter razumevanja specifičnih standardov, ki jih postavljajo ter živijo Gluhi izven Slovenije. Določene države so v zvezi z določenimi idejami na nekaterih področjih, ki se dotikajo eksistence Gluhih, naprednejše in uspešnejše kot smo sami. In samo medsebojno sodelovanje, odprtost in poštena izmenjava nam vsem ponudi priložnost za lepšo in dovolj dobro prihodnost v kateri bi želeli živeti. Prav zato tudi v našem društvu vztrajamo na začrtani poti, se izobražujemo in poskušamo v lastnem prostoru predlagati oz. izboljšati določen stvari, za katere verjamemo, da so v dobro vseh nas.
“Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.”