KULTURNI VEČER V ČAST 10. OBLETNICE ZAKONA O RABI SZJ

[ A+ ] /[ A- ]

Društvo učiteljev gluhih Slovenije je konec novembra ob 10. obletnici zakona pripravilo kulturni večer, na katero je povabilo člane društva,  učitelje gluhih in gluhe iz društev ter iz organizacij gluhih in naglušnih ter organizacije. Večera so se udeležili tudi predstavniki MOLa in direktorica Pionirskega doma Vika Potočnik.

 

 

4

Namen kulturnega večera je osvetliti izjemne dosežke na področju gluhih in izobraževanja gluhih.  Ob tej priložnosti smo osvetlili izjemen dogodek leta 2002, ko so soglasno sprejeli nov zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika. Ta dogodek je izjemnega pomena za gluho skupnost kot tudi za izobraževanje gluhih. S tem je ZJ uradno vstopil tudi v šolske hrame. Z javnim priznanjem znakovnega jezika se priznavajo in uresničujejo človekove pravice gluhih, katerim je narava podarila naravni jezik, ki ga lahko vidijo, uporabljajo tudi celo na daljavo, česar slišeči ne morejoJ Skozi dva avtobusa se dva gluha pogovarjata. A zavidate gluhim?

1
22

Društvo učiteljev gluhih Slovenije je soglasno sprejelo odločitev, da podeli častno članstvo izjemni osebnosti, Ljubici Podboršek, ki je v slovenskem javnem prostoru prisotna takorekoč vse življenje od otroštva do danes. Postala je zagovornica in glas gluhih; gradila je mostove med svetom gluhih in svetom slišečih. Svoje poslanstvo je našla v raziskovanju, ozveščanju, tolmačenju slovenskega znakovnega jezika in širjenju le tega. Skupaj z gluhimi je soodgovorna za širjenje in njegov dober glas. Nekoč zaničevan, z nalepko manj vreden je postal danes slovenski znakovni jezik privlačen in poln izzivov.  Kot izjemna učiteljica s srcem je širila ljubezen do znakovnega jezika med študente, učitelje in starše gluhih otrok kot tudi med naključne obiskovalce, ki so pasli radovednost ter jih hkrati prosvetljevala o svetu gluhih in posebnostih komunikacije. Njen vstop v današnji Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana velja za prelomnico; takrat se je slovenski znakovni jezik leta 1988 prvič uradno začel uporabljati v procesu vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih in to že pred letom 2002, ko je bil uradno sprejet zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika. Njeno pionirsko delo med drugim obsega izdajo knjig z znakovnim jezikom tako za otroke kot za odrasle. Nekatere od teh knjig je izdala v sodelovanju z gluhimi in drugimi avtorji. To so bile prve knjige slovenskega znakovnega jezika v slovenskem prostoru. V glasilu Iz sveta tišine je dolga leta objavljala kretnje tudi za gluhe, ki so se učili znakovnega jezika. Tesno sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je obrodilo bogate sadove. Njena prisotnost v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana je pomenila veliko spremembo tudi v miselnosti okolice, dvig kvalitete izobraževanja gluhih, prihod gluhih učiteljev, nove generacije registriranih tolmačev znakovnega jezika, ki so izhajali iz učiteljskih vrst zavoda, in uvedbo slovenskega znakovnega jezika v redni pouk.

11

 

Kulturni večer so s programom popestrili deklica Neža Dvorščak z violino, Monika Longar in Jasmina Gracar s poezijo gluhih pod mentorstvom Dušana Dvorščaka, Anica Milošič z življenjsko zgodbo, v kateri se srečujeta z Ljubico Podboršek in Peter Potočnik z nagovorom o ZJ. Program se je zaključil z nagovorom počaščene igralke Jožice Avbelj, ki je pred leti igrala gluho Saro Norman v drami Otroci manjšega boga; za to vlogo se je pripravljala tudi z Ljubico Podboršek. Robert Lah Veršič pa je obudil spomine na izjemno gesto Ljubice Podboršek, ko je priskočila na pomoč. Tudi RTV Slovenija je posvetila pozornost temu dogodku in ga predvajala v svojem TV Dnevniku, saj je Ljubica redna spremljevalka RTV Slovenije.

33

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nastopajočim in sponzorjem, ki so omogočili prijeten dogodek, Viki Potočnik za prostore, cvetličarni Emporia za cvetje, Lovru Legatu za jabolka, tovarni Dana za vodo in vsem ostalim, ki so kako drugače pripomogli k večeru.

3

Vidimo se na naslednjem kulturnem večeru v novembru 2013, na katerem bomo ponovno osvetlili izjemne dosežke.

 

 

 

Pripravila: Petra Rezar, predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije