OBISK ZVEZE GLUHIH LITVA

[ A+ ] /[ A- ]

V okviru projekta, ki ga je financiral Cmepius kot del EU izobraževanja, je Društvo učiteljev gluhih Slovenije izpeljalo izobraževalni obisk Zveze gluhih Litve s sedežem v glavnem mestu Vilna.

piha_z

Litva je ena od najlepših baltskih držav, in ima 3 milijone prebivalcev ter je na prvi pogled dokaj podobna Sloveniji. Vilna velja za eno najlepših evropskih mest, njeno največje čudo je, da kamorkoli se obrnemo, naš pogled vedno ujame streho cerkve. Vilna je gosto posejana s cerkvami, ki so katoliške ali pravoslavne in s sinagogami. Vilna je zgodovinska mešanica zahodnih in vzhodnih vplivov ter orienta.
Zveza gluhih in naglušnih Litve se nahaja v strogem delu centra, ki velja za enega najlepših v Vilni. Stara arhitektura nas očara s toplino in oblikovnimi dosežki. Prostori zveze se nahajajo v vseh nadstropjih, od športne zveze gluhih do vodstva zveze gluhih. V njih delajo zaposleni strokovnih delavci, predsednica in podpredsednica zveze, s srcem in dušo. Vsi slišeči gladko obvladajo znakovni jezik in po potrebi tudi vskočijo na pomoč s tolmačenjem. Eden od najlepših ponosov zveze gluhih je dvorana s sedeži za gledališke in kulturne predstave z bogato in čarobno kostumografsko zbirko, ki jo pridno dopolnjujejo spretne gluhe šivilje. Med njimi je tudi zaposlena gluha kulturnica, ki jo nekateri kulturniki, zlasti gledališčniki, pri nas poznajo, Nijole Karmaziene
Predsednica zveze gluhih in naglušnih Litve je Roma Klečkovskaja. Litva se sooča s podobnimi težavami kot pri nas; predvsem s pridobivanjem in uveljavljanjem pravic gluhih ter s finančnim krčenjem prihodkov. V prihodnosti načrtujejo selitev v nove prostore, kar bi olajšalo finančno situacijo, čeprav jim sedanja lokacija zelo veliko pomeni, saj je dostopna in v središču mesta.
Surdološka sekcija je bila nekoč del zveze gluhih in se je zaradi razvoja strokovnosti in dela ločila od nje. Izdala je nekaj učbenikov in slovarjev za litvanski znakovni jezik ter lingvistiko. Sodelujejo s strokovnjaki in gluhimi uporabniki znakovnega jezika. Obenem izvajajo tudi uvodne tečaje za javne delavce kot so zdravniki, gasilci in policaji ter širijo poslanstvo znakovnega jezika in dostopnost do gluhih.
V prostorih zveze se nahaja tudi organizacija, ki pomaga staršem z gluhim otrokom. Organizirajo različna predavanja in tabore. Povezujejo se z zdravniki, da bi staršem dali prve informacije o nadaljnih korakih in možnostih.
Tolmači za znakovni jezik so organizirani v center tolmačev, kjer so zaposleni tolmači na voljo za potrebe gluhih. Po potrebi tolmačijo tudi na fakultetah in njihov delovnik je 8 ur dnevno. Gluhi se soočajo s potrebo po tolmačenju tudi izven njihovega delovnega časa, tj, po 17.uri, ko se zaključi uradni delovnih tolmačev ZJ in za praznike ter vikende. Prav tako še nimajo klicnega centra za gluhe, ki naj bi v prihodnosti zaživel najkasneje v letu 2013 ali 2014. Ob tej priložnosti smo jim predstavili delovanje našega klicnega centra in demonstrirali uporabo preko spletne strani. Potrebe po tolmačih naraščajo, kar kaže tudi njihova statistika. Tolmači izobrazbo pridobijo z zaključkom triletne visokošolske izobrazbe, kar je velika prednost, saj se v treh letih temeljito pripravijo na svoje delo. Tolmači delujejo po vsej državi, in po potrebi na klic pridejo tudi v oddaljene kraje; sta dve podružnici, ena v Vilni, druga v 105 km oddaljenem Kaunausu. Posebnost združenja tolmačev je, da imajo tudi gluhe tolmače za mednarodni znakovni jezik in tolmačijo tudi gluhim v znakovnem jeziku po gluho, kadar z uradnim znakovnim litvanskim jezikom ne gre. Tolmači niso samostojni kot pri nas, ker je vsak tolmač zaposlen točno na svojem delovnem mestu.
Litvanci se ponašajo z izdajo lingvistike litvanskega znakovnega jezika, kar je velika pridobitev in napredek za litvanski znakovni jezik.
Šole za gluhe se srečujejo s podobnimi težavami kot pri nas. Zaradi integracije gluhih v redne šole se tudi počasi zmanjšuje njihovo število. Zaprli so že dve šoli in učence porazdelili v druge šole za gluhe. Največja šola je v Vilni, kjer imajo tudi raziskovalni center za znakovni jezik. Tukaj deluje skupina gluhih s slišečimi, ki svoje delo tudi snema in ustvarja slovar litvanskega znakovnega jezika. Tudi Litvanci se srečujejo z narečji in različnimi kretnjami za en pomen ali besedo. V prihodnje si želijo, da bi bil ta slovar zaživel najprej kot osnovni slovar na spletu in ga nadgradili z novim besednjakom.
Polžkov vsadek je danes dosegljiv tako, da večji del stroškov krijejo starši sami. V šoli za gluhe to idejo podpirajo, ker so ugotovili, da so tako starši bolj odgovorni in več delajo z gluhim otrokom. Po mnenju ene izmed strokovnih delavk, je litvaščina eden od težkih jezikov, saj elementi izhajajo tudi iz latiščine in imajo gluhi večje težave pri usvajanju. Najpomembnejši napredek v izobraževalnem sistemu je priredba učbenikov za gluhe. Vso obstoječo literaturo, ki je obvezna za šolanje so označili s slikovnimi simboli, ki usmerjajo gluhe bralce: »poglej DVD«, »beri na glas«, »ponovi«. Tako se gluhi lahko odločijo, da izbrano besedilo »preberejo« na DVDju v litvanskem znakovnem jeziku. To olajša razumevanje besedila in spodbuja samostojno učenje in reševanje nalog. To potrebujemo tudi pri nas, saj je večina obvezne literature zaradi zahtevnosti besedila skorajda odbijajoča za gluhe.

tolmacica

V Vilni živi in deluje eden najboljših modnih kreatorjev in ustvarjalcev z blagom iz lana. Redki vedo, da je Giedrius Šarkauskas popolnoma gluh. V svojem plodnem ustvarjalnem delu je našel svoje poslanstvo. Njegove umetnine – oblačila, so edinstvene in skorajda remek delo na naših telesih. Posebnost so detajli in kroji ter gube. Oblačila izdelujejo v majhnih serijah; en model običajno zajema po en kos od najmanjše do največje številke. Svoja dela pošilja v poslovalnici v Tokio in v ZDA. Glavna menedžerka in vodja trgovine je njegova sestra. Giedrius je oglušel v najnežnejših letih za posledicami zdravil. V svoji trgovini ima zaposlenih 7 šivilj, od tega dve gluhi. V njegovih žilah se preteka tudi del italijanske krvi, na kar je ponosen. Litva je bila v preteklosti pomembna geografska točka za Italijane, čigar vplive zasledimo še danes.
Festival gluhih v Kaunasu je eden velikih dogodkov, ko se gluhi iz vseh vetrov Litve predstavijo z novimi gledališkimi in umetniškimi predstavami ter poezijo gluhih. Kreativni nastopi so poželi veliko navdušenja, salve smeha in pohvale. Nekatere predstave so vredne tudi najboljše kritike in pozornosti v javnosti. Jezik odra briše meje in odpira nove dimenzije mostov med publiko in nastopajočimi. Dogodek spremljajo tudi tolmači za znakovni jezik in tolmač za mednarodni znakovni jezik. Eden od redkih in odličnih tolmačev je gluhi, nekdanji košarkar, ki ga Slovenci poznamo, Aras Brazinskas. Diplomiral je na pedagoški fakulteti in je zaposlen na univerzi v Kaunausu. Aras poučuje tudi znakovni jezik med slišečimi. Nekaj mesecev je preživel v ZDA. Je eden redkih gluhih , uspešnih intelektualcev, ki svoje znanje nadgrajuje z raznimi izobraževanji in seminarju v okviru evropske organizacije gluhih tolmačev za znakovni jezik.

 

Litva je nam lahko za zgled v mnogih točkah, predvsem z literaturo za gluhe učence in dijake in s posameznimi gluhimi osebami.

 

Petra Rezar, Društvo učiteljev gluhih Slovenije

 

 

Projekt je financiral:

cmepius-logo