Masutti in Santos (2008) navajata, da razvoj tolmačenja znakovnega jezika in prisotnost tolmača pri poučevanju segata v začetek 20. stoletja s primatom v Franciji. Pogosto se je zgodilo, da so slišeče osebe, ki so bile zaposlene kot tolmači, že imele predhodne izkušnje z gluhimi osebami prek ZJ. Vendar so bile te situacije občasne in sporadične ter se niso izvajale profesionalno (Fernandes in Carvalho, 2005). Od takrat naprej igra ZJ ključno vlogo pri komunikaciji in razvoju gluhih učencev v šolskem okolju. Predmet športne vzgoje, ki je izrednega pomena za akademsko usposabljanje učencev, se v številnih šolah izvaja v inkluzivnem okolju, kjer si gluhi in slišeči učenci delijo isti prostor, naloge in navodila. Vendar pa narava šolskega predmeta, katerega navodila so pogosto vizualna, velikost telovadnic v katerih so učenci ves čas v gibanju in pogosto s hrbtom obrnjeni proti učitelju, ter manjko kretenj v besedišču, povezanem s predmetom športne vzgoje, pogosto povzročijo, da gluhi učenci nepopolno in razdrobljeno razumejo navodila ter vsebino učnega načrta.
Ugotovljene vrzeli v besedišču znakovnega jezika za športno vzgojo in potreba po razvijanju jezika kot delovnega orodja sta nas vodili k vprašanju, kako tolmači znakovnega jezika nadgrajujejo svoje znanje in kako se pripravljajo pedagoško-komunikacijski proces. Zato so bili cilji te študije i) spoznati tolmače, ki opravljajo delo tolmačenja pri pouku športne vzgoje; ii) ugotoviti, kako se pripravljajo na pedagoško-komunikacijski proces; iii) ugotoviti, katere vire uporabljajo za učenje novega besedišča in kakšno je bilo njihovo zadovoljstvo s temi viri.
Vprašalnik za zbiranje podatkov
Uporabljeni vprašalnik je temeljil na vprašalniku Survey Educational Interpreter Questionnaire, ki sta ga uporabila Storey in Jamieson (2004). Razdeljen je bil na tri sklope z zaprtimi tipi odgovorov za izbrano možnost, večjega števila izbir odgovorov in nekatera vprašanja s 5-stopenjsko Likertovo lestvico zadovoljstva.
Za analizo zbranih informacij je bila uporabljena opisna statistika, in sicer absolutne in relativne frekvence, mere srednjih vrednosti (aritmetična sredina) in mere razpršenosti (standardni odklon).
Interpretacija rezultatov tolmačenja pri športni vzgoji
Od celotnega vzorca je le 53,47 % anketirancev izvajalo interpretacijo pri urah športne vzgoje od 1- do 5-krat na teden.
Priprava na pedagoško-komunikacijski proces
- 68,5 % tolmačev je navedlo, da niso prejeli nobenega gradiva (učnih načrtov, gradiva za branje ali informacij o vsebini, ki jo bodo poučevali), ki bi jim omogočilo vnaprejšnjo pripravo, preostali pa so ocenili, da ga prejemajo od 1 do 3 krat na teden.
- 72,2 % tolmačev je ocenilo, da so se z besedami ali pojmi s področja športne vzgoje, katerih besedišče v znakovnem jeziku jim ni poznan, srečali od 1 do 3 krat na teden, 11,1 % tolmačev je ocenilo, da se je to zgodilo od 4 do 6 krat na teden, pri 13 % tolmačev pa se ta situacija ni pojavila nikoli.
- Za posredovanje informacij uporabljajo nastajajoče kretnje, razlago pojmov z uporabo naključnih kretenj, daktilologijo in druga komunikacijska sredstva.
- Tolmači so poročali, da za pripravo na pedagoško-komunikacijski proces porabijo povprečno 3 ure na teden, 57,4 % tolmačev pa tega časa ni imelo v svojem delovnem urniku.
Najzahtevnejši vidiki tolmačenja pri pouku športne vzgoje
Tolmači so navedli situacije, ki se jim zdijo težavne oz. zelo težke:
- biti v vidnem polju učencev, ker so bili pogosto razpršeni v prostoru (57,4 %),
- čutijo pomanjkanje kretenj v ZJ za specifična besedišča pri razlagi določenih vsebin (51,5 %),
- predhodno poznavanje vsebine dela pri športni vzgoji (50,5 %),
- spremljanje učitelja ŠV pri pouku, ko slednji izvaja individualne aktivnosti (34,6 %),
- poznavanje športnih izrazov in konceptov, ki ustrezajo vsebini pouka (28,7 %).
Viri za posodabljanje besedišča
Človeški viri so prevladali nad vsemi izbranimi možnostmi, prav tako je bila slednje najvišja stopnja zadovoljstva, kar zadeva uporabo. Omenjeni so bili sodelavci, ki so bili tolmači, sledili so stiki z gluhimi odraslimi, s šolo SL in nazadnje z usposabljanji.
Kar zadeva materialne vire, so tolmači omenili, da je bil najpogosteje uporabljeni vir spletni slovar.
Zaključek
Razumeti je treba gluhoto, njen pomen in posledice ter jezikovno okolje gluhih učencev, da bi prispevali k razvoju njihovih telesnih, kognitivnih in socialnih spretnosti. Poučevanje športne vzgoje in motivacija za športno vadbo sta lahko uspešnejša, če učitelj in učenec vzdržujeta stalno dobro komunikacijo, ki ustvarja skladno in razumevajoče vedenje ter ustrezne prilagoditve in odzive. Učitelj mora tudi zagotoviti, da pouk poteka v vključujočem okolju, zato mora poskrbeti, da so informacije, povratne informacije in spodbude za učenje enako dostopne, tako po količini kot po kakovosti, da se spodbuja pedagoška enakost in da se v postopku ocenjevanja lahko oceni učenje v obliki, v kakršni je bilo zagotovljeno.
*Podpora Evropske komisije pri pripravi te publikacije ne pomeni, da podpira njeno vsebino, ki odraža izključno stališča avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij iz te publikacije.