Konferenca »Izzivi in priložnosti gluhih na trgu dela«, ki sta jo 29. 1. 2016 v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije organizirala Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih/ESZ) in Društvo učiteljev gluhih Slovenije, je naslovila ovire in izzive, s katerimi se srečujejo gluhi ob vstopu na trg dela, ter dileme, ki se pri tem porajajo na strani delodajalcev. Na konferenci so sodelovali predstavniki organizacij gluhih in naglušnih, gluhi posamezniki, ki so se na lastni koži soočili z ovirami pri vstopu na trg dela, predstavniki delodajalcev, državnih institucij, izobraževalnih ustanov in gostje iz tujine, med katerimi je bila tudi gluha evropska poslanka iz Belgije, ga. Helga Stevens.
Na konferenci je bilo poudarjeno, da se gluhi soočajo z veliko ovirami – od neprilagojenosti izobraževalnih sistemov, nerazumevanjem in nefleksibilnostjo delodajalcev, neustreznimi delovnimi pogoji, nedostopnostjo informacij v vizualni obliki, pomanjkanjem podpornih programov na delovnih mestih itd. Prav tako pa tisti gluhi, ki so zaposleni, zasedajo slabša delavna mesta in so slabše plačani, kar se kaže tudi v socialni izključenosti.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je ob tem povedal: »Gre za zelo pereč problem, saj je brezposelnost med gluhimi po celi Evropi visoka, v času gospodarske in finančne krize pa so se razmere še poslabšale. Dostop do trga dela in s tem uresničitev pravice do zaposlitve sta bistvenega pomena za življenje vsakega človeka, saj to vpliva ne le na finančno neodvisnost posameznika, ampak tudi na njegovo socialno vključenost, zdravje, mentalno počutje ter splošen občutek samozadovoljstva.« Pri tem je dodal: »Ne pozabimo, da je omenjena problematika del veliko širše zgodbe, ki kaže na pogosto nerazumevanje in neupoštevanje potreb gluhih oseb na številnih področjih. Kot primer lahko navedem problematiko pomanjkanja dostopnosti informacij in izobraževanja v znakovnem jeziku, na kar sem tudi sam nedavno opozoril v Evropskem parlamentu. Zavzel sem se za vzpostavitev znakovnih jezikov kot uradnih jezikov Evropske unije.«
Dr. Šoltes je spomnil na to, da je decembra 2015 končno ugledal luč sveta Evropski akt o dostopnosti, za katerega upa, da bo prinesel številne prednosti vsem invalidom, tudi gluhim osebam. Dokument naj bi približno 80 milijonom invalidov v Evropi olajšal dostop do nekaterih bistvenih izdelkov in produktov, kar je izjemnega pomena. »Ne pozabimo, da je dostopnost temeljni predpogoj za enakopravno udeležbo in aktivno vlogo v družbi,« je še dodal dr. Šoltes.
Poleg dr. Šoltesa so zbrane uvodoma pozdravili še Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Petra Rezar, predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije, Helga Stevens, evropska poslanka Skupine Evropskih konservativcev in reformistov, Boris Černilec, direktor Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana in Dragica Bac z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Predsednik DS RS Mitja Bervar je poudaril, da je DS kot del zakonodajne oblasti pravo mesto za razprave, ki se dotikajo ustreznosti zakonodaje in še posebej njene učinkovite implementacije v vsakdanje življenje, kar velja tudi za problematiko gluhih in naglušnih, pri čemer je dodal, da smo v Sloveniji storili nekaj korakov naprej za izboljšanje možnosti za vključevanje gluhih in naglušnih v družbo.
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je predstavil delo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki letos praznuje že 85 let svojega delovanja ter izpostavil, da pri številnih delodajalcih obstaja strah za zaposlovanje gluhih in naglušnih oseb, kar se dogaja zaradi nepoznavanja specifičnih potreb gluhih, kar gluhe zelo boli. Opozoril je na to, da je potrebno kljub uveljavljeni pravici do tolmača zagotoviti gluhim osebam tudi pravico do osebne asistence.
Petra Rezar, predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije, je poudarila pomen prostovoljnega dela, ki je pomemben za neformalno izobraževanje gluhih in naglušnih: »V našem društvu opravimo 1800 ur prostovoljnega dela. Z veseljem bi tudi koga zaposlili, če bi imeli pogoje za to, a jih žal nimamo.«
Gluha evropska poslanka iz Belgije Helga Stevens je poudarila, da se je potrebno boriti za implementacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov: »To ne sme biti le mrtva črka na papirju, dostopnost je potrebno zagotoviti v praksi.« Dodala je, da je tako kot pri vseh ljudeh tudi pri gluhih zelo pomembna izobrazba, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti. »Ni res, da gluhi ne moremo biti v politiki – poglejte mene in druge kolege, ki nas je po celi Evropi precej. To je možnost tudi za vas, da se pogumno vključite v politiko, verjemite, da imate to sposobnost,« je zaključila s pozivom zbranim.
Dragica Bac z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v svojem nagovoru povedala, da se na ministrstvu zavedajo visokega deleža med brezposelnimi gluhimi ter da je uvedba kvotnega sistema zaposlovanja invalidov po njeni oceni pripomogla k večjemu zaposlovanju.
Boris Černilec z Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je predstavil delovanje zavoda, ki predstavlja osrednjo institucijo za delo z gluhimi in naglušnimi v Sloveniji. Na zavodu se trenutno šola 250 otrok.
V razpravi je bilo poudarjeno več zelo veliko pomembnih vsebinskih vidikov obravnavane problematike, ki jih v obliki vsebinskih zaključkov objavljamo v nadaljevanju.
Najprej je potrebno omeniti, da imajo gluhe in naglušne osebe pri zaposlovanju priznane določene ugodnosti. Tako imajo delodajalci, ki zaposlujejo gluho osebo, ki ima status invalida, možnost uveljavitve ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove podjetja, imajo pa tudi možnosti pri subvencioniranju. Prav tako je v Sloveniji v veljavi kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki določa obveznost vsem delodajalcev, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, da zaposlujejo tudi določeno odstotek invalidov. Odstotek obveznega deleža zaposlenih invalidov se giblje od 2 % do 6 % glede na vrsto glavne dejavnosti, za katero je podjetje registrirano.
Kljub tem sistemskim ukrepom pa se v praksi še vedno kaže veliko težav. Gluhi in naglušni imajo občutek, da jih družba na žalost še vedno pogosto obravnava kot drugorazredne državljane, delodajalci pa jih pogosto vidijo kot neprimerno delovno silo zaradi stereotipnega mišljenja, da so gluhi in naglušni manj sposobni za določene poklice in delo, da so težko prilagodljivi, manj zanesljivi, ne dovolj vztrajni in da jim je vseskozi potrebno posvečati veliko pozornosti. Predstavniki delodajalcev so na konferenci pojasnili, da se večina delodajalcev boji predvsem komunikacijskih ovir, ki bi nastale zaradi nepoznavanja znakovnega jezika, izpostavljajo pa tudi vidik varnosti in zdravja pri delu, saj je potrebno ob zaposlitvi gluhe osebe temu prilagoditi tudi delovne pogoje, kar delodajalci vidijo predvsem kot dodaten strošek. Delodajalci tako pričakujejo od države tudi finančne spodbude in olajšave za prilagoditev delovnega mesta gluhi osebi, prav tako pa si želijo boljšo informiranost, še posebno o možnostih koriščenja dodatnih sredstev.
Sodelujoči gluhi podjetniki so opozorili na to, da se mora gluhi podjetnik za poslovni uspeh veliko bolj potruditi kot kateri drug posameznik brez okvare sluha. Prav tako so stroški dela ob zaposlovanju invalidov od dva do tri krat višji, kar vpliva na konkurenčnost podjetij. Pri delu se pogosto pojavlja tudi več praktičnih težav, kot je to, da nekateri poslovni partnerji zaradi zaupnosti in tajnosti ne želijo, da je na sestankih prisoten tolmač, kar otežuje komunikacijo. Zbrani so zato opozorili na to, da je tu potreben predvsem večji posluh države za spodbujanje podjetništva med gluhimi in naglušnimi.
Veliko težavo predstavlja tudi izobrazbena struktura med gluhimi in naglušnimi, ki je precej pod povprečjem ostalega prebivalstva, saj ima približno 89 % gluhih in naglušnih samo osnovnošolsko ali srednješolsko poklicno izobrazbo, 10 % srednješolsko izobrazbo in le 1 % višješolsko. Vse to seveda posredno vpliva tudi na njihovo konkurenčnost na trgu dela, prav tako pa so tudi tisti gluhi, ki so zaposleni, zelo pogosto slabše plačani, še posebno ženske, prav tako pa pogosto ne morejo napredovati ali dobiti odgovornejših nalog.
Kljub vsem oviram in težavam, ki obstajajo na področju zaposlovanja gluhih in naglušnih oseb, pa je v Sloveniji mogoče najti tudi več dobrih praks, kamor lahko uvrstimo več gluhih podjetnikov, ki so se uspešno samostojno lotili podjetništva. Med njimi sta tudi sodelujoča na konferenci Marjan Repše, ki je svoje podjetje ustanovil že leta 1987, in Bojan Mord, ki je lastnik podjetja Tipk TV, ki oblikuje televizijski program za gluhe in naglušne. Poleg takih posamičnih primerov dobrih praks je pomembno omeniti še zaposlitveno rehabilitacijo, ki je pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov. Za gluhe in naglušne jo v Sloveniji izvaja koncesionar Racio, ki uporabnikom skozi individualno obravnavo nudi različne oblike pomoči pri iskanju zaposlitve od svetovanj, izobraževanj in usposabljanj za delo, do vključitve v zaposlitev. Pomemben delodajalec invalidov pa so tudi invalidska podjetja, med katerimi je dobro poznano gradbeno podjetje Zaupanje, ki zaposluje predvsem gluhe in naglušne.
Kar se tiče prizadevanj na evropski ravni, je bila kot težava izpostavljena predvsem še vedno nezadostna implementacija že sprejetih dokumentov, kjer so zapisane številne pravice gluhih in naglušnih. Med najpomembnejšimi dokumenti je bila izpostavljena Konvencija OZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Evropska unija. Omenjena konvencija je bistvena za številna področja – od izobraževanja, zaposlovanja, prometa, športa, podnapisov na televizijskih programih, do politične participacije. Zelo pomemben pa je tudi Evropski akt o dostopnosti, ki ga je Evropska komisija predlagala decembra 2015 in ureja dostopnost na področju bančnih storitev, računalništva, telefonije, televizijske opreme, uporabe spleta itd. Zbrani so opozorili na to, da je potrebno dostopnost uveljaviti predvsem v vsakdanjem življenju. V razpravi je bila posebej izpostavljena tudi pravica do tolmača, ki je temeljna pravica gluhih, a je žal tudi na evropski ravni še vedno pogosto kršena.
Glede na konferenci identificirane probleme so se skozi razprave današnjih govorcev kot tudi sodelujočih iz občinstva nakazali naslednji možni prednostni ukrepi pri zaposlovanju gluhih in naglušnih:
- razvoj ukrepov, s katerimi se bo okrepilo informiranje in ozaveščanje delodajalcev, gluhih samih in širše javnosti o potrebah gluhih in naglušnih na delovnem mestu (vpeljava gluhega zaupnika ali člana v sindikatu, ki bo razvijal zagovorništvo za gluhe, nadzor izvajanja zaposlitvene rehabilitacije);
- razvoj in implementacija aktivne politike zaposlovanja, ki bo prilagojena potrebam gluhe skupnosti, še posebej mladim in ženskam;
- delovna mesta v skladu z značilnostmi ciljne skupine: to pomeni, da so jim dostopna vsa dela, pri katerih sluh ni pomemben (lahko so vrhunski inženirji, učitelji, zdravniki, mizarji, itd.);
- pozitivna diskriminacija gluhih/naglušnih pri zaposlovanju v javnem sektorju;
- finančne stimulacije za podjetja, ki bi zaposlovala gluhe/naglušne ne glede na stopnjo invalidnosti, davčne olajšave za osebni dohodek gluhih;
- spodbujanje socialnega podjetništva med gluhimi/naglušnimi;
- finančna in izobraževalna podpora za samozaposlovanje;
- več vlaganj v izobraževalne programe za izboljšanje znanja, ključnih kompetenc, s čimer se bodo povečale zaposlitvene možnosti gluhih/naglušnih, še posebej mladih gluhih in žensk;
- več vlaganj v individualizirano svetovalno podporo in izboljšanje veščin iskanja zaposlitve, delavnice za karierno orientacijo gluhih/naglušnih;
- poklicna usposabljanja za mlade gluhe/naglušne, ki naj bodo usmerjena v redne oblike zaposlitve in se ne v nedogled podaljšujejo;
- omogočiti pridobivanje jezikovnih veščin in znanje tujih jezikov v prilagojenih metodah dela (odpraviti omejitve pri koriščenju storitev tolmačenja v slovenski znakovni jezik);
- omogočiti neformalno izobraževanje gluhih brez omejitev (odpraviti omejitve pri rabi storitev tolmačenja v slovenski znakovni jezik);
- vključenost brezposelnih gluhih v aktivne programe delavnic, da okrepijo samopodobo in v program prostovoljstva, da razvijejo socialno mrežo in ohranjajo dinamičnost;
- odpreti nove uradne poklice za gluhe: tolmač za slovenski znakovni jezik, tolmač za mednarodni znakovni jezik;
- v podporo gluhim je potrebno zagotoviti tudi kvalitetne storitve tolmačenja za slovenski znakovni jezik in zapisnikarja, kar pomeni pobudo za visokošolski/univerzitetni študij tolmačev slovenskega znakovnega jezika in odpreti nov poklic v oporo gluhim: zapisnikar za gluhe, ki si pridobi izobrazbo tudi skozi izobraževalni sistem;
- okrepiti javno podobo gluhih delavcev in strokovnjakov, da se čim širši krog ljudi ozavešča o gluhih in njihovih uspehih na delovnem mestu ter da so gluhi samoumevno zaposleni povsod in enakovredni.
Društvo učiteljev gluhih Slovenije bo na podlagi prispevkov, ki so bili predstavljeni na konferenci, izdalo tudi zbornik, kjer bo na voljo še več informacij o tematiki.